DrsaLke obujemo, za drsaUke navijamo

Črko L v slovenščini govorno realiziramo na več načinov, pri čemer pravilnega določa glasovna soseščina. V osnovi ločimo:

1. ZOBNOVENČNI L [npr. LADJA]

2. DVOGLASNIŠKI Ṷ [npr. JABOLKO]

3. MEHČANI L’ [npr. POLJSKI]

Ta objava je namenjena izgovoru črke L, kot dvoglasniški Ṷ. Več o zobnovenčni izgovorjavi najdeš tukaj. Zapisani L zveni kot dvoglasniški Ṷ denimo v besedi [JABOLKO].

Kdaj pa naše pravorečje predvideva tako govorno izvedbo črke L? Ker je pravil malo morje, bom to poglavje razdelil na več objav. Najprej si bomo pogledali izgovorjavo črke L v soglasniških sklopih -lc-, -lk-, -lč-, -lsk-, -lstv-.

**1. SOGLASNIŠKI SKLOPI Z L (-L-*)**

1.1 SOGLASNIŠKI SKLOPI -LC-, -LK-, -LČ-, -LSK-, -LSTV-

Splošno pravilo se glasi, da kadar črki L sledi stik s soglasnikom, ga praviloma realiziramo z dvoglasniškim Ṷ (ne pozabimo, da kadar črki L sledi stik z N, govorno izvedemo zobnovenčni L). Natančneje pa sprva omenjamo pet soglasniških stikov: -lc-, -lk-, -lč-, -lsk-, -lstv-. Najlažje si jih zapomnimo, če vzamemo samostalnik moškega spola, ki pomeni vršilca dejanja (npr. IGRALEC) in iz njega tvorimo naslednje oblike:

rodilnik [IGRALCA]

svojilni pridevnik [IGRALČEV]

vrstni pridevnik [IGRALSKI]

ženski spol [IGRALKA]

glagolnik [IGRALSTVO]

Torej kadar naletimo na omenjene sklope, bomo zapisani L izgovarjali z dvoglasniškim Ṷ. Še nekaj drugih primerov:

[KRVODAJALSTVO]

[BRZOSTRELSKI]

[BRALKA]

[TROBILCI]

1.1.a IZJEMA (A) K PRAVILU 1.1 – ENAK ZAPIS, A DRUGAČEN IZGOVOR

Ko pride do pravorečja, je slovenščina zagotovo jezik izjem. Naj omenim zanimivo izjemo, ki je prisotna tudi v naslovu te objave. V soglasniških sklopih -lk-, pa tudi -lc-, lahko L izgovarjamo tudi z zobnovenčnim L. Kdaj? Kadar beseda, ki označuje vršilca dejanja, v istem zapisu lahko pomeni tudi nekaj neživega:

z L [KOPALKE] oblačilo za plavanje

z Ṷ [KOPALKE] ženske, ki se kopajo

z L [DRSALKE] obuvalo za drsanje

z Ṷ [DRSALKE] ženske, ki drsajo

z L [VAROVALKA] priprava, ki prekine električni tokokrog

z Ṷ [VAROVALKA] ženska, ki varuje, varuhinja

z L [BUDILKA] naprava, ki prebuja

z Ṷ [BUDILKA] ženska, ki prebuja

z L [PLEZALKA] rastlina, ki pleza

z Ṷ [PLEZALKA] ženska, ki pleza

z L [NOSILCI] arhitekturni elementi, ki nosijo

z Ṷ [NOSILCI] ljudje, ki nosijo, nosači

z L [VLAČILCI] vozila, ki vlečejo

z Ṷ [VLAČILCI] ljudje, ki vlečejo

1.1.b IZJEMA (B) K PRAVILU 1.1 – DELCI, SELCI, ŠOLCI

Druga izjema v tej podskupini se nanaša na avtohtone slovenske besede, ki označujejo vršilce dejanj, so postavljene v prvo osebo množine za moški spol ter se končujejo na -delci, -selci ali -šolci. Četudi bi naslovno pravilo zaradi sklopa -lc- velelo dvoglasniški izgovor, bo tu izjemoma veljal zobnovenčni L. Poglejmo primere:

[ROKODELCI]

[OSNOVNOŠOLCI]

[VIŠJEŠOLCI]

[NOVOSELCI]

[STAROSELCI]

[POLJEDELCI]

[GASILCI]

[BELCI]

[STRELCI]

[OSTROSTRELCI]

[TALCI]

1.1.c IZJEMA (C) K PRAVILU 1.1 – PREVZETI VRŠILCI DEJANJ

Zgornja izjema se deloma prenese tudi k v slovenščino prevzetim besedam za vršilce dejanj, ki so postavljene v prvo osebo množine za moški spol. Tudi tu bo veljala zobnovenčna realizacija:

[INTELEKTUALCI]

[GVERILCI]

[PORTUGALCI]

[TERITORIALCI]

1.1.d IZJEMA (D) K PRAVILU 1.1 – LETALEC, PADALEC, TOŽILEC, PRAVOBRANILEC

Še na eno specifično izjemo opozarjam. Namreč – ko iz naslovnih vršilcev dejanj LETALEC, PADALEC, TOŽILEC in PRAVOBRANILEC tvorimo oblike za vrstni pridevnik (soglasniški sklop -lsk-) in za glagolnik (soglasniški sklop -lstv-), bomo navkljub matičnemu pravilu o branju črke L v soglasniških sklopih z dvoglasniškim Ṷ, izjemoma uporabili zobnovenčni zven:

[LETALSKI, LETALSTVO]